Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno politično krizo in tveganjem za izgubo večine v predstavniškem domu na prihajajočih vmesnih volitvah leta 2026. Glavni vzroki za pesimizem so notranji spori, rekorden val upokojitev kongresnikov ter nezadovoljstvo volivcev zaradi izteka zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo rast zavarovalnih premij. Trenutno je odhod iz kongresa napovedalo že več kot 50 poslancev, med katerimi prevladujejo republikanci, kar zmanjšuje možnosti stranke za ohranitev tesne večine pod vodstvom Mika Johnsona. Demokrati medtem krepijo svoje vrste, k čemur prispevajo tudi nedavne zmage na lokalnih specialnih volitvah, denimo v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca z visoko razliko. Dodatno težavo za administracijo Donalda Trumpa predstavljajo zahteve senata po pojasnilih glede dostopa do dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, v katere naj bi bila vpletena vodja kabineta Susie Wiles. Analitiki opozarjajo, da bo leto 2026 polno političnega kaosa, ki ga bodo zaznamovali sporni procesi spreminjanja volilnih okrajev in vse večji vpliv tretjih strank, kar bi lahko dolgoročno destabiliziralo ameriški politični prostor.

Republikanska stranka se ob koncu leta 2025 sooča z resno politično krizo, ki bi lahko vodila v izgubo večine v predstavniškem domu kongresa na vmesnih volitvah leta 2026. Analitiki opozarjajo na zgodovinski val upokojitev, saj je že več kot 50 članov kongresa, od tega večina republikancev, napovedalo, da se ne bodo potegovali za ponovno izvolitev. Med ključnimi razlogi za pesimizem v stranki so nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu, notranji spori glede dostopa do datotek Jeffreyja Epsteina ter neuspehi pri reševanju vprašanja naraščajočih zdravstvenih premij po izteku subvencij iz obdobja pandemije. Demokratska stranka medtem beleži pomembne zmage na lokalnih ravneh, kot je nedavni uspeh Renee Hardman v Iowi, kar politologi interpretirajo kot napoved morebitnega »modrega vala«. Republikansko vodstvo, vključno s Stevom Scalisom, poskuša strniti vrste in poudariti gospodarske dosežke, vendar se stranka spopada z očitki o gerrymanderingu oziroma spornem preoblikovanju volilnih okrajev v korist konservativcev. Dodatno negotovost vnašajo napovedi o vzponu tretjih strank, kot je Working Families Party, ki bi lahko v ključnih zveznih državah odvzela glasove obema tradicionalnima taboroma, medtem ko se napetosti stopnjujejo tudi glede vprašanja nadaljnje pomoči Ukrajini.

Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja. Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.

Štiriindvajsetdeset zdravstvenih zavarovalnic v Nemčiji je zvišalo prispevne stopnje. Zdravstveni izdatki se letno povečujejo za dvomestne milijardne zneske. Napovedane so reforme, ki naj bi preprečile nadaljnjo rast stroškov, vendar so verjetni tudi rezi v obsegu storitev.

Zvezni uslužbenci so vložili pritožbo zoper administracijo predsednika Trumpa zaradi prepovedi kritja zdravstvene oskrbe za potrditev spola. V pritožbi zatrjujejo, da je zavrnitev kritja oskrbe za potrditev spola diskriminacija na podlagi spola in pozivajo kadrovsko službo, da razveljavi politiko.

Z novim letom 2026 so v Združenih državah Amerike potekle okrepljene davčne olajšave Zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act), kar je za številne prebivalce povzročilo podvojitev stroškov zdravstvenega zavarovanja. Samo v Illinoisu se bo s tem soočilo več kot 500.000 ljudi.

Z začetkom novega leta so se milijoni prebivalcev Združenih držav Amerike spoprijeli z občutnim povišanjem stroškov zdravstvenega zavarovanja. Razlog za nenaden dvig cen je iztek okrepljenih davčnih olajšav, ki so bile uveljavljene v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA). Te subvencije so večini zavarovancev v preteklih letih znatno zniževale mesečne premije, vendar so s polnočjo dokončno prenehale veljati. Sprememba bo najbolj prizadela državljane z nižjimi in srednjimi prihodki, med njimi tudi več tisoč prebivalcev zvezne države Alabama, ki so pri kritju stroškov zdravstvene oskrbe močno odvisni od državne pomoči. Izguba finančnih spodbud pomeni, da se bodo številna gospodinjstva v letu 2026 srečala z večjimi finančnimi obremenitvami, kar bi lahko vodilo do zmanjšanja števila zavarovanih oseb ali opustitve določenih zdravstvenih storitev zaradi previsokih stroškov.

Skupina zveznih uslužbencev je vložila uradno pritožbo, v kateri trdi, da je prepoved financiranja zdravljenja za potrditev spola s strani Trumpove administracije diskriminacija na podlagi spola. V pritožbi pozivajo kadrovsko službo, da razveljavi to politiko.

Z iztekom subvencij v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA) se je več milijonov Američanov v letu 2026 soočilo z občutnim dvigom stroškov zdravstvenega zavarovanja. Iztek subvencij je povzročil višje stroške zdravstvenega zavarovanja za milijone ljudi.

Po izteku davčnih olajšav Zakona o dostopni oskrbi (ACA) so milijoni Američanov v letu 2026 začeli s povečanimi stroški zdravstvenega zavarovanja. Kritiki, vključno s kongresnimi demokrati, so opozorili na republikance na Capitol Hillu. Zmerni republikanci so pozivali k rešitvi, a brez uspeha.

Florida načrtuje, da bo postala prva ameriška zvezna država, ki bo odpravila obvezna cepljenja otrok, vključno s tistimi, ki so potrebna za obiskovanje šole. Zdravstveni uradnik Joseph Ladapo je obvezna cepljenja označil za »nemoralne« posege v pravice posameznikov in jih primerjal s »suženjstvom«. Ameriško zdravniško združenje (AMA) ostro nasprotuje ukinitvi obveznih cepljenj, saj meni, da bi to ogrozilo javno zdravje. Strokovnjaki izražajo zaskrbljenost zaradi varnosti otrok in drugih ranljivih skupin v primeru izbruha bolezni.

Skupina zveznih uslužbencev v Združenih državah Amerike je vložila kolektivno tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi nove politike, ki ukinja kritje stroškov za zdravstvene storitve potrditve spola v okviru zveznih zdravstvenih zavarovanj. Tožniki v pritožbi navajajo, da gre za diskriminatorno potezo, ki neposredno vpliva na pravice zaposlenih v zvezni upravi do celovite zdravstvene oskrbe. Nova uredba, ki je bila uveljavljena kot del širših prizadevanj Trumpove administracije za omejitev pravic transspolnih oseb, bi onemogočila dostop do ključnih hormonskih terapij in operativnih posegov, ki so bili prej vključeni v standardne pakete zavarovanj. Pravni zastopniki uslužbencev trdijo, da odločitev krši ustavna načela enake obravnave in povzroča nepopravljivo škodo tisočem posameznikov, ki so sredi zdravstvenih postopkov. Tožba predstavlja prvi večji pravni izziv novi usmeritvi Bele hiše na področju pravic skupnosti LGBTQ+ po zamenjavi oblasti.

Z koncem leta 2025 so v Združenih državah Amerike uradno potekle povečane subvencije za premije zdravstvenega zavarovanja, ki so bile uvedene v okviru zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act - ACA). Čeprav naj bi predstavniški dom januarja glasoval o predlogu demokratov za triletno podaljšanje teh ukrepov, se pobuda sooča z velikimi ovirami v senatu, kjer je uspeh negotov. Iztek teh sredstev pomeni, da se bo na milijone Američanov spopadalo z višjimi mesečnimi stroški za zdravstvene police. Prekinitev finančne pomoči bo najbolj prizadela posameznike in družine z nizkimi ter srednjimi prihodki, ki so se zanašali na te dodatke za znižanje stroškov kritja. Strokovnjaki opozarjajo, da bi povišanje premij lahko povzročilo upad števila zavarovanih oseb, saj si nekateri ne bodo več mogli privoščiti rednih plačil. Politična razhajanja med demokrati in republikanci glede prihodnosti zdravstvene reforme ostajajo ključen dejavnik pri reševanju te problematike, kar povečuje negotovost na trgu zdravstvenih zavarovanj.

Grški državni svet, ki opravlja funkcijo najvišjega upravnega sodišča v državi, je s sodbo številka 2196/2025 odločil, da so enostranska zvišanja premij v zasebnih zdravstvenih zavarovanjih zakonita pod določenimi pogoji. Sodišče je pojasnilo, da zavarovalnice lahko prilagajajo cene premij z namenom zagotavljanja vzdržnosti pogodb skozi celotno obdobje njihovega trajanja, vendar morajo pri tem dosledno upoštevati pravice zavarovancev do informiranosti. Odločitev vzpostavlja pravni okvir, ki zavarovalnicam omogoča spremembe cen, hkrati pa postavlja jasne meje glede preglednosti pogojev. Skladno s sodbo morajo biti merila za zvišanje premij v pogodbah navedena na jasen in razumljiv način, tako da lahko povprečen zavarovanec predvidi morebitne finančne posledice. Čeprav lahko izračuni temeljijo na notranjih tehnično-ekonomskih podatkih podjetja ali stroških zdravstvenih storitev, ki niso javno dostopni, mora zavarovalnica zagotoviti vse potrebne informacije za preverljivost takšnih odločitev. S tem je sodišče potrdilo prakso, ki so jo nekatera nižja sodišča že dopuščala, a hkrati okrepilo varovalke za potrošnike v primerih, ko so pogodbeni pogoji nejasni ali zavajajoči.

Nemške zakonske zdravstvene zavarovalnice želijo vzpostaviti enoten digitalni portal, ki bi pacientom olajšal iskanje in rezervacijo terminov pri zdravnikih. Ta pobuda naj bi rešila težave, s katerimi se soočajo številni pri iskanju prostih terminov, vendar se pojavljajo tudi kritike glede izvedbe in učinkovitosti.

Gruzijske oblasti so sprejele novo zakonodajo, ki znatno zaostruje pogoje za vstop tujih turistov v državo. Po novih pravilih, ki bodo začela veljati leta 2026, potniki brez ustreznega dokazila o zdravstvenem zavarovanju ne bodo več smeli vstopiti v državo. Namen tega ukrepa je zagotoviti, da bodo obiskovalci imeli kritje za morebitne stroške zdravljenja med bivanjem, s čimer se država želi izogniti finančnim bremenom nujne medicinske pomoči za nezavarovane tujce. Nova uredba določa natančne pogoje, ki jim morajo zavarovalne police ustrezati, sicer vstop na gruzijsko ozemlje ne bo dovoljen. Čeprav so pravila napovedana vnaprej, bodo vplivala na vse mednarodne popotnike, ki načrtujejo obisk te kavkaške države. Ukrep sledi trendom nekaterih drugih turističnih destinacij, ki s podobnimi zahtevami varujejo svoj zdravstveni sistem pred nepredvidenimi stroški tujih državljanov.